Sladkor je povsod.
In zato ker je povsod, se nam le redko zdi, da je s tem karkoli narobe. Če samo pogledam domači merkator. Ogromno živil v njem je ali povsem nevtralnih ali pa zelo sladkih. Posebna polica s sladkimi pijačami in sladkarijami. Pa ni velika trgovina. Ponudba sladkih kosmičev je velika-kakšne zdrave alternative niti ni.
Poleg tega, ti sladkor ponujajo ljudje ki te imajo radi. In kako bi ti lahko ti ljudje hoteli škodovati? Saj te imajo ravno ti ljudje najraje?
In načeloma ni s tem obdarovanjem nič narobe. Raznorazne babice dajejo sladkarije, ker so bile le-te zanje nekaj posebnega. Spominjajo jih na takrat enkrat na leto/mesec/teden, ko so jih dobile. Ali pa na posebne dogodke, praznike. Želijo, da bi se isto posebno počutili njihovi vnuki-ti pa imajo še preveč sladkorja povsod..
Ko sem bila v Ameriki je bilo to le še bolj očitno. Zredila sem se za skoraj 20 kilogramov- pri približno isti dieti kot tu. Tam je bilo vse še bolj sladkano. Plus-priznam, ko imaš domotožje se še avtomatsko bolj oprimeš sladkih stvari. Zdelo se mi je, da izgledam na tej fotki dobro. A ko se gledam sedaj, šele vidim, kako sem bila zalita. Kot kak pujsek. Dejansko sem imela še malo bušija.
Danes sem si kupila knjigo Adijo sladkor. Je ena tipičnih kuharic, ki kar poka od sestavin, ki se jih ne dobi v našem vaškem merkatorju. A upam da mi bo v navdih za eksperimentiranje po svoje.
Nevem, če imam toliko volje, da bi se povsem odrekla sladkorju za toliko časa. Prav tako ne vem, če si tega želim. Še vedno bi se rada kdaj posladkala s kako tortico ali spekla kaj sladkega. Bi bilo pa dobro, da bi bilo tega manj. Nekaj podobnega kot včasih. In tista čokolada od babice? Verjetno jo bom pojedla. A upam da v enem mesecu in ne v enem večeru
dushica83 
Mojca, za prav božansko dobre torte ne potrebuješ ne sladkorja, ne nekih posebnih sestavin. Posebna sladila in dodatki in kaj jaz vem kaj vse še ponujajo na tržišču so po mojem mnenju samo še en trgovski nateg. Niti pečenja ni treba. Verjemi. Brez sladkorja sem od letošnjega februarja. Nobenega sladoleda, ki ga tako ali tako večinoma mešajo iz nekih praškov, razen domačega iz sadja, nobene velikonočne potice … in komaj verjamem, da je to res mogoče. Tudi čokolad več ne dobivam za darila, sladkarij pa tudi ne podarjam nikomur več. Res je čudno tole, zame sladkosnedo:-) Živim brez belega prahu in sem ponosna, da naredim za svoje zdravje največ, kar lahko. Škodo pa delam farmaciji – Big Pharmi – to pa to, ker način prehranjevanja, kot nam ga ponuja tržišče, nas pelje naravnost v svet tablet. Tako da – bravo!
Bravo Polonca! Kar tako naprej. Imaš kak dober recept brez sladkorja? Sama ne mislim povsem opustiti..Vsekakor pa manj. Ker je bilo res že too much.
Bravo! Zelo resnično je, kar si napisala. Tudi jaz se že 2 meseca odrekam sladkorju in počutje se mi je ful izboljšalo. Neverjetno, res! Moj cilj ni bil in ni čisto opustiti vse sladko, sem pa količino fuuul zmanjšala. In ko pride kakšna posebna priložnost, si tudi jaz dovolim “prekršek” in takrat uživam. Potem pa spet malo bolj pazim – motivacija je neprimerno boljše počutje. 😉