iskreno o materinstvu

 

 

tired-mum-620x349Nekaj misli o materinstvu. Ki niso moje a se z njimi strinjam.
Škoda mi je pa to, da se v javnosti premalo piše o stiskah mladih mater, sploh tistih, ki so postale matere prvič. Obstaja namreč neka fama, da je imeti otroka ves čas samo lepo, da je to neskončna sreča in izključno le sreča.
Otrok je resnično velika sreča in dar. Je pa čisto normalno, če se starši ob njem počutijo tudi nemočni, utrujeni, neprespani. Včasih je tako težko, da se zjokaš in misliš, da se ti bo zmešalo. Odnos med zakoncema je tako vse prej kot na prvem mestu, sploh mati pa lahko pozabi na svoje potrebe in začne izginjati – lahko se začneš spraševat, kje sem sploh še jaz in ali je sedaj to moje življenje.
Jaz sem se počutila tako. Škoda mi je le, da mi tega nihče ni povedal prej. To sicer ne bi vplivalo na mojo odločitev za otroka, bi pa vedela, da je to normalno, ko bi se pojavilo.
Če si kdaj zaželiš otroka malo vrniti v porodnišnico, da bi se vsaj enkrat dobro naspala nisi slaba mati, niti poporodne depresije nimaš, ampak si preprosto zaspana.
In to je to. Vse o ljubezni, toplini in sreči je res. A življenje je pač več kot to. In starše je potrebno pripraviti na življenje ne pa se bati povedati, da je biti starš zelo naporno. A ravno zaradi tega je polno dragocenih trenutkov, ko otrok začne hoditi, govoriti, sam jesti, … majhnih, sladkih a prigaranih zmag.

 

In to je to. Sem bila tako vesela, da je nekdo na enem forumu načel to temo. Ker se mi zdi, da je materinstvo še zadnji tabu. Da ne bi smel nič potožiti, pojamrati,ampak bi moral samo trditi, da je vse super in da je vse lepo. Morda določene matere res zgolj uživajo v tej vlogi. Je pa tudi verjetno, da se za temi slavospevi skriva strah da bi bile slabe matere, če bi kaj potožile. Pomembno je biti iskren. Zaradi sebe, pa tudi zaradi drugih bodočih mater, da nimajo potem občutka da je z njimi kaj narobe. To da je materinstvo fenomenalno, presentljivo, navdihujoče pa že itak veste, a ne:)

Advertisements

naš letošnji žegen

zegen_14

…Je imel v košari nekaj pirhov in kruha in potice. To pa je bilo tudi vse od tradicionalnega žegna. Nisva velika potrošnika praznične hrane, tisto malo kar bova pojedla pa bova dobila pri babicah ena in dve. Tako je ostalo v košari kar veliko praznine. Le-to pa sva potem zapolnila s sledečim
-figurico s poročne torte: z željo, da bi ostala dober par.Kar sicer kdaj sva, pa kdaj tudi ne.
-figurico Marije in Jožefa; z željo da bi bila dobra starša. Že sedaj to ni enostavna naloga. Se pa s časom premo sorazmerno še veča.
-viledo: da bi imela vedno pospravljeno-nimava vedno :)Tudi sedaj z enoletnico vzdrževanje reda ni enostavno. V petih minutah potem ko si pospravil, je lahko že spet vse povsod
-kartico s službe:za veliko uspehov pri mojem delu.Da bi bila moja učilnica še vedno kraj navdiha in prostor kamor moje običajne skrbi ne sežejo 😉
-bančna kartica: da bi bilo ravno prav denarja pri hisi. Ne preveč in ne premalo.
-žig od gasilcev: da bi bila dobra tajnica. Trenutno mi kar zmanjkuje časa
-beležko; za pisanje navdihov,ki se potem spremenijo v bloge
-dnevnik hvaležnosti; edini način do boljšega življenja, je opažanje stvari, za katere si lahko hvaležen že sedaj
eterično olje; da bi mi uspelo najti čas za izdelavo domače kozmetike
voščenka; da bi vedno gojila svojo lastno ustvarjalnost

Vsem želim veliko blagoslova na vseh področjih! In ene lepe praznike. Vsakemu na njegov način.

iz dnevnika bodoče mamice…

Bitjece!
Ni potrebno da te še kličem bitjece. Vem ali se boš igral z avti ali s princeskami. In prvič te lahko pokličem po imenu.
Veš, prihajaš v čudnih časih. Pa se ne ustrašit. Čudni časi so bili in vedno bodo.
Čakam te jaz in tvoj oče. Pa še kup sorodnikov in prijateljev. Ravno prav sva pripravljena nate.In ravno prav nepripravljena nate. Boš videl, bova poskrbela za to, da ne bova delala hujših vzgojnih napak, pa vseeno še vedno toliko, da boš zrasel s potrebno dozo frustracij,ki te bodo okrepile. 
Kot defektolog se zavedam, koliko stvari gre lahko narobe v prav vseh stadijih nosečnosti. In vem tudi da bo še trajalo,  tja do ciljne črte. Ne bom se že vnaprej obremenjevala zaradi vsh stvari ki gredo lahko narobe. Računam na to, da bo vse vredu. Ravno zaradi vsega kar vem, pa si zame še toliko večji dar. Ni mi samoumevno. Čisto nič. Že to, da prihajaš k nama je darilo. Sploh ob dejstvu da ima že vsak peti par težave s tem.
Pozdravljena torej moja punčka dobrodošla na tako lep in tudi tako žalosten svet!Image

oda kmetom

Ko sem odraščala ni bilo kul biti s kmetije. Kmetavz je bila zmerljivka in zaradi tega ker sem prihajala s kmetije sem vedno čutila manjvrednostni kompleks. Vsaj malo. Vsekakor pa v srednji šoli tega ne bi oznanila na veliki zvon.
Sedaj se  odnos do kmetijstva počasi, a zagotovo spreminja. Najprej pri bogatih in vplivnih ki si lahko privoščijo biti eko, a tudi sicer. Paradigme so se pač vedno spreminjale. In tudi sedaj se. Sicer je prisoten tudi paradoks, ko bi vsi imeli eko, kupovali pa bi v potratnih super centrih. A to je že druga zgodba. Dejstvo pa je, da je vse z oznako eko in.
Sama pa premišljujem, predvsem o tem, kakšna modrost se skriva v kmetih:
-ko je bila zima, so ljudje  počivali, bili so doma, delali so stvari zaradi katerih se jim ni bilo treba nikamor premakniti. Niso rinili v najhujšem sneženju od doma. In še pričakovali da bo cesta kot v maju. Polnili so si baterije, ker so vedeli, da jih čaka še veliko dela.
-bili so preudarni. Vnaprej so se pripravili na zimo. Praktično so to delali celo pomlad in poletje. Razmišljali so vnaprej. Niso cele plače zapravili že 5.ga in potem jamrali cel mesec.
-bili so samozadostni.  Bili so praktično totalna izguba časa za oglaševalce.Imeli  so čisto vse kar so rabili. Sadje in zelenjavo so pridelali in pripravili tudi za zimo. Za meso so vzredili prašiča. Seveda so tudi tega preudarno razporedili, posušili in ohranili za čimveč časa.
– pri delu so si pomagali,ker so vedeli da skupaj lažje delajo. Poleg tega pa je skupno delo še skoraj zabavno. Tudi k nam še pridejo pomagat sorodniki. In je res skoraj praznik, pa čeprav je treba delati.
-če si kmet se tudi lahko zaveš, da ni vse v tvojih rokah. Ob vseh nepredvidenih situacijah se lahko zaveš svoje majhnosti. Ravno v tem pa je tudi velikost človeka.

 

 

.????????????????????????????????????????????????????????????????