za vse, ki letos ne morejo iti na dopust

Moj diapazon sorodnikov, prijateljev, znancev se letos deli na tri skupine glede na to, kam gredo na dopust
a) Hrvaška (pa čeprav nas khm khm.. jim pojdimo dati še malo denarja)
b) cel svet-od mrzlega severa, do amerike,azije, evropskih mest in bogve kje še. Good for them 🙂
c)tiste,ki ne morejo na dopust (zaradi takšnih ali drugačnih razlogov)

Ne vem zakaj me je ta tretja kategorija v pogovorih z njimi tako prizadela. Morda zato, ker je prej med “mojimi” ni bilo. Morda zato, ker grem sama tako rada kam in bi želela to drugim. Vem, da so še hujši problemi, a kar ni fino ni fino. Nevem če sem našla prave besede, ko so mi ljudje zaupali da zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo na dopust. Jih je pa našel Karel Gržan.Z njimi me je pobožal pred dvemi leti, ko sama nisem šla na dopust ker sem imela pač ravno dojencka.

Sicer pa je že znani psihoanalitik Roman Vodeb pred leti povedal, da je z ljudmi, ki konstantno že kar malo patološko potujejo nekaj narobe. V vseh teh poteh nezavedno iščejo mamo. Sliši se smešno, ampak podzavest usmerja veliko naših dejanj. In ta ni vedno racionalna.

Razmišljanje patra Karla Gržana
Potovati daleč, pomeni še vedno iskati Ko si našel, najdeš rajsko, tisto kar te spočije v neposredni bližini. V Sloveniji-v tolikih še vedno čistih in žuborečih potokih, neokrnjeni naravi,ki je na dosegu vsakomur izmed nas, če ne peš pa zagotovo s kolesom.

Potrebno je ozavestiti to kar imamo.Na nek način nas speljujejo s tem, ko nam obljubljajo fantastične počitnice tam nekje daleč. Do sedaj hranim nasljabši spomin na počitnice v Dubrovniku. Neskončno sem trpel v hrupu, in množici ljudi in komaj čakal da se vrnem domov.
Tako kot so zdravilna hrana in rože za naso telo in zdravje v naši neposredni bližini, tako se najbolje spočijemo, če ne begamo predaleč, ampak v nam dani okolici poiščemo tiste bližine ki nas bodo spočile in okrepile.
POČITNICE IN POČITEK SO DEJANSKO NA DOSEGU, CELO VEČ, NAJBOLJE SO NA DOSEGU TISTIM, KI MISLIJO, DA SI JIH NE MOREJO PRIVOŠČITI!
To je utvara turističnnih agencij.Bog daje vsakomur od nas toliko lepega ob čemer se lahko spočije. Samo uvideti je treba.

Lepe počitnice vsem. Tistim, ki mi polnite FB wall s slikami takšnih in drugačnih krasot. Za tiste druge pa-več sreče prihodnjič. Zaradi vas, se mi ne zdi več samoumevno da gremo in bom še bolj cenila oddih. Ki bo kmalu.

prenos (4)

Advertisements

V glasbi so pomembne pavze, prav tako pa tudi v človekovem življenju pavza ob pravem času in ravno prav dolga omogoča ne samo več moči pri delu, temvel tudi več zadovoljstva pri delu.že od nekdaj je bila nedelja dan počitka.takrat je lenoba sveta.
Počitek je nujno povezan s predhodnim delom. Po opravljenem delu, ki je zahtevalo potrpežljivost, vztrajnost in napor,se v človekovemu telesu sprostijo endorfini-hormoni sreče. tudi v preteklosti so ljudje vsaj trikrat na dan se ustavili in zmolili angelovo čaščenje. Delo in počitek se pač izmenjujeta.

lepo, a nikoli enostavno

Takšno je materinstvo. In o tem govori tudi ta članek.http://www.babble.com/parenting/dear-mommies-its-not-what-you-were-expecting-is-it/

Dear pregnant momma,

It’s not what you were expecting, is it?

You’ve traded your thin body and sanity for swelling, puking, heartburn, hormonal rages, zero lung capacity, constant exhaustion, and having to stay off of your back. You’ve discovered that “the glow” is really just you being super hot and sweaty all the time. You were all excited to be pregnant but now you just want the stinkin’ kid out. Like yesterday.

It gets better.

Sooner than you think you’ll have your baby in your arms. You’ll feel the incredible joy that comes with your baby falling asleep on your chest. You’ll be able to breathe in that new baby smell and brush your fingers against that new baby skin. Every poopy diaper and every lift of the head will validate your beliefs that your baby is the most advanced baby in the history of the world.

Dear brand new mommy,

It’s not what you were expecting, is it?

Sure, you’ve lost some of that weight and you can sleep on your back again, but wait. You never sleep anymore. That adorable little mouth on your new baby lets forth unholy screams at unholy hours. And that poop! It never ends! You change diapers more than you thought humanly possible. And while it’s cute and all, that new baby just doesn’t do much other than cover you in yuck and cry.

It gets better.

Sooner than you think that baby will be toddling around the house on their chubby little legs. Those screams will turn into “mamas” and “dadas.” That little face will light up every time they see you because your baby loves you more than anything. Play time will involve giggles and babbling and smiles all around. You’ll see the world through new eyes as your baby experiences everything for the first time.

Dear mama of the toddler,

It’s not what you were expecting, is it?

It’s a good thing your baby is cute, because otherwise you would sell it to the circus in a heartbeat. You leave the room for two minutes to pee (for the first time in 12 hours) and you come back to your baby, walls, television, and brand new couch covered in permanent marker and paint. You were all excited because you were finally getting into the schedule of napping when your baby naps, but now you’ve learned the truth: toddlers never sleep.

It gets better.

Sooner than you think that toddler will start school. They’ll come home and want to read stories with you and eventually to you. They’ll be able to hold real conversations and you’ll finally experience the hilarity that is “kids say the darnest things.” That little personality that you were seeing peeks and glimpses of before will come out in full force and your baby will start to seem more like a person.

Dear mom of the grade-schooler,

It’s not what you were expecting, is it?

This kid never stops talking. Not only that, but 90% of the talking is questions and 90% of those questions are asking for snacks. And the awkward questions have begun, like why some of their friends have penises and some of them have vaginas. They’re not as messy anymore — at least not on purpose — but they’re clumsy as all get-out and things just seem to magically break around them. It’s like a terrible, terrible superpower.

It gets better.

Sooner than you think, your grade-schooler will turn into a teenager. They will be independent and intelligent. They’ll morph even more into the awesome adult they will one day become. They will form their own opinions and you can have educated discussions with them.

Dear mother of a teenager,

It’s not what you were expecting, is it?

Sure, they’ll be able to drive their own car one day, but until that day you’ll be their full-time chauffeur. They can feed themselves, but your grocery bill will triple. They are more intelligent, but they assume that means that they are more intelligent than you are. The angst in your house will increase exponentially and you’ll understand that it’s not the mother that sets the mood in the house — it’s often the teenager.

It gets better.

One day your teenager will move out and start their own life. They’ll call you up on the phone and apologize for their teenage self. They’ll ask for your advice and opinions because they’ll finally realize that you have been where they are. And best of all, one day they might even give you grandbabies.

Dear grandmother,

It doesn’t get much better than this, does it?

It’s so easy to get frustrated with where you are in life and to just pray for the next stage of parenthood to begin. Remember this though: it gets better, but in a weird, paradoxical way, it doesn’t get any better than this. Don’t forget to enjoy your child for who they are right now. Focus on the fun and exciting parts — they’re there, I swear! Don’t get caught up wishing for the future and let the present just pass you by.

Because before you know it, you won’t be able to rock that baby to sleep anymore. Before you know it, that baby will have proper grammar and all those “twains” and “wocket ships” will be in the past. Before you know it, your baby will be leaving you for college. And it would be terrible to realize you never appreciated the time you got to spend with them.

images (5)

10 razlogov, zakaj se Kekec leta 2015 ne bi mogel več zgoditi

kekec1.CSD bi ovadil starše, ker otrok ne dajo v šole
2.CSD bi ovadil starše..ker niso helikopterski
starši, ves čas za otrokovimi petami. Otroci se igrajo-sami! Ježeš ja na. Lahko
bi se jim vendar kaj zgodilo! Jasen primer tega je to, da otroci že zdavnaj ne
hodijo več v šolo peš (morda edino še v naših koncih). V ameriki pa te pošljejo
v zapor če pustiš otroka samega v hisi.
3.Starsi so kekca okregali! Hudo. Okregati
lastnega otroka..Ne, ne ne ..Okregati je treba druge-sosede, Pehto, druge
otroke. Drugi otroci so krivi, tvoj SONČEK že ne!
4.Nič krožkov, nič izvenšolskih dejavnosti. Otroci
delajo to, kar bi morali-gibajo se na svežem zraku in razvijajo fino in grobo
motoriko. Čas, da postanejo znanstveniki, jezikoslovci, umetniki še pride.Nič
ne bodo zamudili, če že od drugega leta ne vadijo španščine
5.CSD jih bi prav tako prijavili zaradi otroškega
dela.
6.Pehto bi ovadili policiji zaradi kidnappinga,
morda pa bi jo obtožili še pedofilstva
7.Starši bi tožili vse po spisku-od Pehte naprej
8.Pehta, bi prodala svoje zvarke farmacevtski
industriji…in se preselila v vilo
9. Ali pa Pehti farmacevtski lobiji ne bi pustili patentirati
svojega izuma-preveč naraven in bi jim odžiral dobiček
10.Vsi otroci se rodijo Kekci. Mala ves čas
prepeva-jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh. Res to počnejo vsak
dan. Potem pa jih počasi starši in družba spremenimo..v zdolgočasene odrasle.
Viva Kekec!

iz dnevnika pedagoga, marec 2015

Ko sem pospravljala, sem naletela na vrečko iz Kube. Tam sem bila na poročnem potovanju. Za moment sem pomislila, kako bi bilo fino to povedati še mojim učencem s posebnimi potrebami.
Pa sem seveda v delčku sekunde prišla do spoznanja, da to itak ne bi imelo smisla. Oziroma, da ne bi nikogar impresioniralo. To je seveda na svoj način žalostno. Po drugi strani pa je to navdihujoče.
Njih čisto nič ne zanima kje sem bila. Niti ne kaj imam oblečeno. Koliko sem stara. Iz kje sem doma.Če sem poročena ali ne.
Njih res zanimam samo jaz. To kar se skriva v meni. To je nasploh najlepše kar ti lahko kdo podari.
images (3)

o zadnji tragični nesreči

Počitnice so. In moji možgani so prav tako šli tja. že res dolgo nisem zapisala nič..A je treba tudi brati druge.In danes prilagam razmšljanje Hada ob vsem tem lovljenju tega storilca nesreče s cisterno.Všeč so mi ljudje, ki si upajo misliti tudi drugače.
Upam, da bo z voznikom vse vredu. Ne morem si predstavljati kako se počuti. Če ima normalno vest, sploh. Nikakor pa ni čas za metanje kamnov. Gotovo na prenekaterem forumu ljudje linčajo tega človeka z največjim veseljem. Najlažje je obsojati. Težje je poskušati razumeti.

http://www.had.si/blog/2015/07/16/lov-na-voznika-petrolove-cisterne/
Zadnje čase se vse več nesreč dogaja na avtocestah. Kljub temu, da so vozila vse bolj tehnično izpopolnjena, se število mrtvih v teh nesrečah zelo sunkovito povišuje. Tako je bilo tudi pred parimi dnevi, ko je voznik Petrolove cisterne med vožnjo po pasu za počasna vozila trčil v vozilo Romunov, ki so se ustavili na pasu za počasna vozila. V tej nesreči so umrle štiri osebe, vendar s tem tragedija še ni bila končana.

Policija in mediji so sprožili “lov” na voznika cisterne, ki je pobegnil s kraja nesreče. Sam ne bom prevzel vloge odvetnika, vendar je par stvari, ki se mi vseeno zdijo pomembne v tej zgodbi. Na avtocesti se ne ustavlja, oz. če se ustavi, potem se to tudi primerno označi (vir).

Kako zavarujem pokvarjeno / poškodovano vozilo na avtocesti?

vozilo mora imeti vključenime vse štiri smerokaze
postavi se trikotnik vsaj 100 metrov od vozila
obvezna je uporaba odsevnega telovnika
potniki se morajo odmakniti za zaščitno ograjo
če se zgodi okvara vozila na delu, kjer ni odstavnega pasu, potem se ustavimo v odstavni niši, kjer je nameščen tudi telefon SOS. Če nam to ne uspe, skušajmo zapeljati vozilo k najbližjemu robu vozišča. To velja tudi za cesto brez odstavnega pasu, ki ima odstavne niše ravno tako na primerni oddaljenosti
To je teorija, v praksi je bilo očitno povsem drugače, saj ta odsek avtoceste nima odstavnega pasu in se je voznik ustavil na pasu za počasna vozila. Zakaj je to storil je povsem drugo vprašanje. Tudi to, da so bila vozila verjetno v koloni ni pomagalo k temu, da bi se preprečila ta tragedija.

Še par stvari, ki so me rahlo presenetile v teh dneh:

policija je dala izjavo (vir): Dejstvo je, da je do trčenja prišlo, ker voznik, ki je pripeljal od zadaj ni mogel varno ustaviti vozila in je vozil z neprilagojeno hitrostjo
policija in mediji so sprožili lov (iskanje) voznika, ki je verjetno v tej situaciji izgubil razsodnost – si lahko vsak od nas predstavlja, da nehote in nenamerno konča štiri življenja, medtem ko opravlja svoje delo?
Nekaj sto metrov od mesta prometne nesreče so našli pas in obuvala, vodniki psov pa so sled nato potegnili do Loke, od tam pa proti Rakeku, kjer se je sled spet izgubila
namesto, da bi se ukvarjali s tem, da je problem v naših cestah, se sedaj veliko govori o sistemih AEBS in LDWS, ki bi lahko preprečila nalet na vozilo spredaj
Štirje so mrtvi. Treba je najti krivca in policija se je očitno že odločila, da je temu botrovala neprilagojena hitrost in da je krivec voznik. Kot vedno.

Nikoli se ne vprašamo, kaj pa če je bilo kaj drugega narobe? Kaj pa, če je narobe to, da je Romun ustavil na pasu za počasna vozila? Sedaj imamo štiri mrtve, ali bo tudi voznik tovornjaka končal s svoje življenje zaradi vse te gonje, ki se zadnje dni dogaja proti njemu? In potem se bomo spraševali zakaj je prišlo do tega. Očitno se pri nas ne naučimo nikoli ničesar. Važno je, da se odločimo, da je nekdo kriv in potem to tudi drži. Kdo bo prevzel odgovornost za peto smrt?

materinski zapiski

Danes ko sem se vozila iz službe sem ugotovila, da je moje materinstvo zelo podobno časom ko sem bila varuška. Ni se veliko spremenilo. Tako kot sem bila ob sedmih zvečer vesela, da so prišli starši in da bom prosta, je sedaj podobno. Le da so v vlogi slednjih tast in tašča ter moji starši. Občutek pa je podoben. Fino je biti mama, prav tako pa je fino če si kake pol ure prost.
Potem sem se spomnila na vse otroke ki sem jih pazila, pa je imelo naše varstvo omejen čas trajanja. Sedaj ni nič drugače. Tudi moj čas s hčerko je omejen in se zelo zelo počasi izteka. Tudi od nje se bom morala nekoč posloviti.Če bom le uspešno opravila svojo nalogo. Samo čas je malo daljši, kot je bil z vsemi mojimi otroki, ki sem jih varovala. Ali spremljala v šoli.
Do takrat je še daleč. Je pa vsekakor dobro, da sem se spomnila na to.

Mothers-Day-Graphic-Preview