oda post-nosečniškem trebuščku

Včeraj sem se nevem kako zastrmela v svoj trebuh. Čeprav je minil že en mesec, je še vedno tu. Ena taka hecna stvar. Ki je ne veš, dokler ne postaneš mama. Ne, trebuh kar ne izgine brž po porodu 🙂

Ne moti me. Prav nasprotno. Spominja me na porod. Na to, da nosečnost še ni bila tako daleč stran. Vem, da bo tudi to prečudovito dojenčkasto obdobje prehitro minilo. In zato mi je všeč, da gre vse počasi v svojem tempu. Tudi telo. Naj traja kolikor le lahko.

To pa na žalost ne velja v Holywoodu. K sreči upam, da ima večina žensk še dovolj svoje zdrave pameti. Ampak sigurno določen procent začne upoštevati modre besede zvezdnic iz rumenega tiska. In trenirati. Hujšati in bogve še kaj. Poskušati izgubiti 10 kilogramov v 6 tednih tako kot zvezdnica x in y. Sama nimam težav s težo. Pa tudi če bi jih imela. Čas po porodu naj bi bil čas celjenja. Čas počitka. Ne pa čas izgubljanja kilogramov in maratonov. Za vse bo še čas. Sedaj je čas za dojenčka.blog100210 kendra

Advertisements

Vse najboljše Slovenija! (z malo zamude)

Prej sem se zapletla v eno debato..in postala slabe volje. Ena je jamrala, kako je v Sloveniji vse slabo. In da je vesela da je v tujini.
Prav. Super. Me res veseli zanjo.
Sama pa nisem imela te izkušnje. Bila sem eno leto v tujini. In ugotovila, da ni enostavno. Da je eno iti na počitnice nekam za 14 dni, drugo pa pustiti za seboj svoj dom. Seveda najprej pogrešaš vse bližnje. Nato pa ugotoviš, da te na dom veže še toliko drugih stvari. Najljubši piškoti, poštar, bivši sošolci, znanci, knjige. Ugotoviš, da je teh vezi veliko. In da ne moreš kar vsega pustiit. Sploh če ni treba.
Slovenija ni popolna. Kot ni nič. Mnogo ljudi je sedaj po 25 letih razočarano. Morda so preprosto pričakovali preveč. Nekakšno Indijo Koromandijo, ki bo malo Švice, malo Nemčije. Pričakali pa so nas pravi problemi. In nič več se ne moremo izgovarjati na druge (ex yu). Sedaj smo sami odgovorni zanje. Tako za uspehe kot za poraze. Podobno kot sedaj doživljam sama. Iz porodnišnice sem prinesla svojega drugega otroka. Upam na vse najboljše. Veselim se skupnih trenutkov bližine. Vem pa tudi da bo vmes veliko skrbi, utrujenosti in še česa. Realno življenje pač.
Vse najboljše Slovenija!