zeliščarica

 Danes bi rada napisala nekaj o arnikah. Na svetu obstaja na tisoče rožic- takšnih in drugačnih. Sama pa v maju in juniju nekako
vedno oprezam le za arnikami. Morda zato ker so redke, pa še zdravilne. Kot nekakšne planike naše nadmorske višine. Intenzivno kmetijstvo ne gre ravno z roko v roki z njimi. Bolj je pusta zemlja boljše je. In tudi to je kot en lep simbol-če ni enih stvari, so pa nekatere druge ki obrodijo..
 Lani je bilo je bilo arnik ogromno. Spomnim se, da sem bila že v devetem mesecu nosečnosti, ko je mož povedal da jih je v enem bregu veliko. In da jih bo sicer pokosil. Pa sem šla. Kot en mini slonček, a sem šla. Kot moja stara mama. Tudi ko bi težko delala, je to ni odvrnilo da bi šla po gobe čez drn in strm. Verjetno sem izgledala malo komično. Izgledala sem kot ena moma v eni taki momasti obleki, hodila sem tudi kot ena stara mama, in prav čutila sem to  zeliščarsko strast,ki sem jo nasledila od stara mame. Mama se za take rože sploh ne zanima kaj veliko. Sama pa imam kar en zelišč-dar. Ko hodim okoli moj senzor kar zaznava kaj vse bi se dalo še uporabiti. Materina dušica za to, pa rman za  čaj, ognjič za kremo, šentjanževka za olje,arnika za tinkturo…In občutek, da je vse eko je neprecenljiv.Občutek da je cel svet ena tvoja lekarna iz katere lahko nabiraš tudi. Sicer nisem noben Dario Cortese, mi je pa všeč, koliko stvari nam narava ponuja in jih je treba samo uporabiti..