iz hise nasprot sonca 2

Jezus je rekel Kdor sprejme enega teh malih, mene sprejme.
Debate o krščanstvu in podobnem pustimo pri strani. Je pa vsekakor to zanimiva poteza. Ni rekel, kdor bo sprejel enega od teh predsednikov, veljakov, županov. Ne, rekel je enega teh malih. Med te male, bi lahko verjetno štela tudi moje učence. Čeprav so veliki po centimetrih in srcu, so še vedno mali. In sprejeti jih, ni ravno mačji kašelj. Imajo svoje posebnosti, primanjkljaje, so tudi naporni in priznam, na začetku se mi je ob določenih stvareh skoraj obrnil želodec.
Na te besede se velikokrat spomnim. Sploh kdaj ko je težko. In težko je.
Advertisements

O sivih in pisanih

ZGAGA

Verjamem, da ste vsi že naleteli na sive ljudi. Na ljudi, ki niso nič posebnega, na tiste, ki ne naredijo ničesar novega, razburljivega in se trmasto držijo tistega območja udobja in ugodja ter v vsakem momentu zagovarjajo, da je to najboljši način življenja tega življenja.

Tebi nič meni nič živijo poleg nas in čakajo, da se kaj zgodi. Za dogajanje redko poskrbijo sami, prej se za to zanesejo na koga drugega, recimo na vas. Njim tako všečen status quo jih izpolnjuje in jim povsem zadošča.

Kdaj se poigravam z mislijo, da bi jih kot črička s slamico izbezala ven iz njihovega sveta obnašanja kot fjakarski konj, in jih postavila v manj prijeten položaj, da bi videla njihovo reakcijo. Kako bi lahko to naredila? Mogoče že s tem, ko bi koga vprašala po konkretnem mnenju o določeni stvari. In jih spet poslušala, kako odgovarjajo z vnaprej pripravljenimi odgovori, tipičnimi za sive ljudi.

Sivi…

View original post 471 more words

o modernih starših

To se morda sliši malo smešno, glede na to, da sem taka tudi sama. Ampak kljub svoji liberalnosti,sem pri enih stvareh še kar konzervativna. Ni vse novo dobro.Da ne bo pomote, okoli mene je veliko super staršev.A opazam ene taksne trende.Določenih forumov pa se nasploh raje izogibam..
Naši starši so morda malo preveč zaupali vsem strokovnjakom. Kar morda vedno tudi ni bilo dobro. Sedaj pa opažam ravno nasproten trend. Sodobni starši mislijo da vedo vse. VSE!Spoznajo se na cepiva,boljše se spoznavajo na didaktiko kot učitelji in vzgojitelji, so boljši od
zdravnikov ki imajo za seboj samo ene 10 let študija in prakse. To me kar malo
jezi.
Sploh je sedaj burna debata v zvezi s cepivi. Seveda, cepiva niso vsemogočna. In če si ravno ti eden od 100000 ki dobi posledice ni fajn. Obenem pa znanstveniki ki so posvetili celo življenje odkritjem nasproti paranoidnim staršem,ki vidijo v vsem zaroto-kaj se zdi bolj smiselno? Lahko, da imajo ti starši tudi prav. Ampak to bo pokazal čas. če bo.

Richard Dawkins je znan ateist,ki ga močno cenim, čeprav sem kristjan. V enem od dokumentarcev je raziskal stanje zdravstva v Angliji. Do klasičnega zdravstva je vedno večje nezaupanje. Ljudje umirajo zaradi bolezni zaradi katerih se je dalo cepiti in so minile normalno. Trg alternativne medicine pa je vreden že več miljard funtov. Pri tem pa večino tamkajšnjih alternativnih sort ni preverjenih, niti ni prestalo objektivnega znanstvenega testa s placebom.
Kar malo strah me je vse te gmote razjarjenih, živčnih, staršev,ki mislijo da
vedo vse. Obenem pa opozorilo sebi-ne se spremeniti v takega stvora. Poznam
svoje področje, tam sem kompetentna, ne pa povsod. Poznam otroke s posebnimi potrebami. Kar pike dobim če slišim govoriti o Downovem sindromu kot bolezni, ali pa da avtizem nastane zaradi cepiv. Ne vem pa vsega. Še o svojem področju ne. V svojem razredu pa se počutim oboje. Kot učitelj in kot učenec. Tudi moji učenci me vsak dan veliko naučijo. O sebi in o njih samih. In to je to.

kratki utrinki

Zdi se mi, da sem zadnje čase zasuta z delom. Ali je sluzba ali Mija, ali sola, vrt. Seznam je neskončen. Zato bom pisala kratko. Sicer ne bom nikoli uspela nič napisati.
Zadnjič sem dobila preblisk, da je moj razred podoben Sloveniji. Oba sta dva neodkrita bisera. Slovenije večinoma ne pozna veliko ljudi. Najprej me je to grozno motilo. Želela sem, da bi več ljudi poznalo naše kraje jih obiskalo. Da mi ne bi bilo treba vsakemu tujcu razlagati, da je med Italijo, avstrijo in Hrvaško.Sedaj pa sem kar zadovoljna da je tako kot je. Nič ne pogrešam, da bi živela v kakem turističnem getu.Da bi se morala čez japonske turiste prebiti do službe. Če kdo slučajno zaide sem, super, sicer pa naj gredo smetiti drugam.
Z “mojimi” otroci je podobno. Večina jih ne pozna. In če jih že kje opazijo, vidijo njihovo lupino. Ki ni ravno kot iz naslovnic. Enemu gre malo slina iz ust, drugi ne govori, tretji je na vozičku. A so več kot le te lupine. Srčni, prijazni, topli,in ja tudi super zabavni so. Seveda so kdaj tudi težki, kot smo pač vsi ljudje. Vem, pa da sem ena redkih ki vidi njihovo lepoto. To je skrivnost,ki se pokaže le največjim Indiana Jonesom. Ki jih ni strah se prebiti skozi goščave.
Povsem vredu mi je, če Slovenija ostane relativno neznana. Prav tako vem, da ne bodo vsi šli v defektološke vode. Vsi pa ki bodo prisli v Slovenijo in med naše otroke,pa ne bodo odsli praznih rok.

DSC_0025

v hisi nasprot sonca 1

1 zato, ker se mi zdi da bo še kar veliko teh zapisov.
Mineva prvi teden dela v posebnem programu. In počutim se res posebno, special. Najprej sem se veselila službe. Potem me je bilo strah, ker imam kar zahteven razred. Glede na to, da sem dolžna varovati osebne podatke bom rekla tako. Glavne motnje ki obstajajo pri ljudeh so po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami tele:
motnje v duševnem razvoju,
gluhi in naglušni otroci,
slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,
otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
gibalno ovirani otroci,
otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
dolgotrajno bolni otroci,
otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in
otroci z avtističnimi motnjami.
In sama v skupini nimam pripadnikov le dveh skupin. Vse ostale pa so zastopane. Zato je bil moj strah upravicen.Kako bom zmogla? Kaj pa če..Vse to se je vrtelo v moji glavi
Strah pa je kar hitro izginil, ko je v razred prišel prvi učenec. Velik kot gora, z nasmehom do uses. In nato še vsi ostali.
In zato mislim, da bom v prihodnje kar veliko pisala tudi o njih. Ker nekdo mora. Ker je še toliko predsodkov do njih. Ker bi zelela, da se kdo vidi njihovo lepoto. In ne le lupine njihovega telesa,ki dostikrat ni ravno tako atraktivna kot kazejo v revijah. Ker zelim, da se slisi njihov glas.
Predvsem pa sem učenka. Učim se od njih. Vsak dan je zame nova lekcija. In o kaki taki lekciji bom tudi pisala.
images