Kako je biti specialni pedagog?

Pestro! Zelo lepo in zelo naporno. Vsekakor pa ne dolgočasno.

-Ko greš na kosilo, pride kdo od teh otrok s posebnimi potrebami kar do tebe-in te gleda. Ker si pač zanimiv in nov.

-sediš eno uro zraven učenca,ki ne mara jesti. In si čisto blažen, ko po nekaj časa končno nekaj poje. Pred tem je nekaj časa jedel juho z vilicami (zelo produktivno, vam rečem). Ko sva šla h kuharici po glavno jed, je ta rekla, da mu bo dala čisto malo, ker itak vse pusti. A je pojedel vse. In sva šla še po repete. Take male zmage.

-široki nasmeški, pa čeprav komu manjka pol zob (ali pa so ti malo hecno razporejeni v ustih)

-pogovarjanje po nevidnih telefonih (super zanimivo, pa še poceni)

-preizkusanje meja (ne, ne  bom pustila da pljuvas po razredu)

biti mali zdravnik (vsak otrok ima svojo diagnozo , zdravila in posebne protokole)

Od doma sem odšla živčna,ker je bilo dolgo časa od zadnje službe. A po parih urah sem bila že njihova.

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s