9 stvari, ki sem se jih naučila o dojenju

1. Vsi so polni besed o dojenju – potem pa se zatakne
Na papirju so vsi zelo naklonjeni dojenju. Porodnišnice podpirajo dojenje in svetujejo. Potem pa greš domov. Doma lahko seveda dojiš kjer hočes. Potem, ko se naveličaš biti doma, kam greš. Imaš dve opciji:
1.greš brez dojenčka: pomeni, da je dobro, da si mleko izčrpaš, shraniš in greš. Ali nasprotno – hitro greš in hitiš nazaj, ker te mleko pač priganja. V vsakem primeru stresno.
2. greš z dojenčkom. In dojiš kjer dojenček hoče.
Če se odločiš za drugo opcijo, je neizbežno, da bo dojenček enkrat lačen. Sama sem izkusila dojenčka s fiksnim urnikom in dojenčka, ki je kadar je pač lačen.

Dejstvo je, da dojilnic ni. Oziroma, v Izoli sem dejansko videla eno. Dojenje v javnosti mnoge moti. Sploh v Ameriki ne mine teden, ko ne bi kakšno doječo mamo pognali ven iz kakšne restavracije ali trgovine. Pa so samo nahranile otroke! S pravo opremo za doječe matere, se praktično nič ne vidi. Več lahko vidiš v vsakem katalogu ali reklami. Na vsaki plaži.
Mar naj bomo doma celo leto? Najhujše seksiste bi to seveda veselilo, ampak ne mislim jim napraviti takšnega veselja. Prav je, da gredo dojenčki ven iz hiše in mame prav tako. Če dojenje koga moti, naj gleda stran. Več ko nas bo dojilo v javnosti, bolj bo to sprejemljivo in nič posebnega. Ker dejansko ni nič posebnega.

2. Črpalka, mamina najboljša prijateljica.
Pri tej hčerki ne črpam veliko, pri prvi pa sem. Veliko. Vsak dan. Po skoraj vsakem podoju, In res sem imela rada svojo črpalko. Seveda sem bila 90% svojega časa ob dojenčku. A vsake toliko časa, sem kam šla z možem ali sama. In v tem primeru mi je črpalka omogočila do pet ur miru. V petih urah pa lahko greš že kar daleč. In zdi se ti, da nisi z nevidno verigo privezan na nekoga. Po petih urah pa se tudi vedno rad vrneš domov. Vredno vsakega evra. Pa še v torbico jo lahko daš.

3. Kakšna flaška aptamila še ne pomeni konca sveta.
Aptamil je po mnenju mnogih najhujše zlo. Tudi sama 95% časa dojim. Kdaj pa sem dodala tudi aptamil. Poleg tega je lahko dal stekleničko tudi kdo drug. Lahko smo kam šli. Ni mi žal. Ko sem pisala diplomo sem večino dojila, ko pa sem videla da je kdaj še lačna, pa sem dodala tudi aptamil. Tako sem imela malo več časa za delo. Materino mleko je vsekakor najboljša hrana. Še bolj važno pa je, da je otrok sit in vesel (čeprav sem za priznanje da 95% časa dojim in 5% časa dodajam dobila totalno zgražanje v skupini Dojiva se).

4. Vsak berač svojo malho hvali – in druge ne razume
Pri dojenju je žal tako. Vse preveč mam, ki so dolgo dojile ima slabo mnenje o o tistih ki so dojile premalo. Mame, ki dojijo, gledajo zviška mame, ki dodajajo dodatek. You get the point. .
Pri prvi hčerki sem veliko dojila in črpala. Pa sem bila zaradi tega deležna kar nekaj čudnih pogledov. Vse seveda zelo subtilno – a brž začutiš da se drugi mami zdiš neumen, ker delaš kar pač delaš. Pa je vendar tako preprosto (in tako težko za nekatere). Vedeti, kaj je prav zate in razumeti, da je za nekoga drugega prav nekaj drugega. To je pač zrelost – in vsi tega nimajo. Sama podpiram mame ki dodajajo (še dobro, da to obstaja in lahko otroci zrastejo tudi tako), mame ki črpajo (ker svoj čas darujejo za otroke), mame ki dojijo (ker dajejo otroku najboljšo popotnico). Važno, da so otroci siti in veseli.

5. Sindrom d-mer
Pri dojenju prve hčerke, so se mi občasno pojavljala močna negativna čustva. Takrat bi kar obupala nad vsem. Najprej sem si ob teh občutkih mislila, da se me očitno res loteva poporodna depresija. Potem pa je bilo spet vredu. In spet slabše. Čez nekaj časa sem ugotovila, da se ti momenti pojavljajo vedno pri dojenju. Ko sem malo guglala pa sem naletela na zapise o Sindromu D-mer. Ob tem sem se oddahnila. Ugotovila sem, da je z menoj vse vredu, da pa dojenje občasno sproža v meni hudo negativne občutke. Kljub temu sem z dojenjem vztrajala celih 10 mesecev. Zaradi teh težav, sem še toliko bolj ponosna, da sem hčerki dala dobro popotnico za naprej. Pri drugi hčerki k sreči nimam več takšnih težav, oziroma se tovrstne epizode pojavljajo manj pogosto.

6. Občutek ujetosti
Dojenje je fino in super in oh in sploh. Pa me je vseeno občasno preveval občutek ujetosti. Naporno je biti ves čas na razpolago, vedno v pripravljenosti skočiti v akcijo. Poleg tega je posamezno dojenje z mojo drugo hčerko trajalo res dolgo. Ko pa imaš še enega otroka in veliko dela, pa zna biti to izziv. Sploh, ko sem pisala diplomo sem velikokrat pomislila: »ah, ne že spet«. Včasih se naveličaš in si že vsega sit. In to je ok. Saj ti občutki tudi minejo.

7. Dojenje v javnosti
To je eden zadnjih ženskih tabujev. Zakaj, ne vem. Roman Vodeb je rekel, da zato, ker imamo prsi v svojih glavah predvsem kot seksualni objekt. In potem težko preklopimo v drug pomen prsi. Pa vendar. To je glavni namen prsi. Vse ostalo je bonus. Morda koga to opominja, da konec koncev spada v družino sesalcev. Skupaj s konji, kravami in ostalimi. Nekako nam je nelagodno ob dojenju. Priznam, tudi meni. Puritanska vzgoja verjetno. A vendar – več mam ko bo dojilo v javnosti, lažje bo za vse. Navadili smo se, da so napol slečene ženske dobre za reklamiranje vsega, kako se ne bi tudi tega?

8. A se dojiš? Do kdaj boš dojila?
Dont, just dont. Ker se te ne tiče. Spomnim se, kako sem bila besna pri teh vprašanjih med prvo porodniško. Kot da mene zanima, kaj je ta dotični osebek jedel za kosilo. Kaj če bi imela težave z dojenjem? Kaj če bi imela mastitis/premalo mleka/katerokoli drugo težavo povezano z dojenjem? Verjamem, da je to vprašanje zastavljeno vljudnostno, kot sredstvo pogovora. Vseeno pa zna biti zelo nadležno.

9. Počitek
Šele sedaj v drugo sem se navadila, da dojim tudi leže. In zato je dojenje tisti čas, ko res skušam počivati. Sicer sem narejena tako, da ves čas nekaj delam. Zato je dojenje moja oaza. Čas, ko res samo počivam. Na začetku se je bilo težko povsem ustaviti, sedaj pa sem res vesela. In zato bom dojila dokler časa bo hčerka hotela. No, pretiravala tudi ne bom. Če sem sama, dostikrat med dojenjem kar zaspim, če imam zraven hčerko, pa je to čas ko poslušamo pesmice.
Tudi moja zgodba o dojenju se bo enkrat končala. Do takrat pa bom uživala v bližini in posebni povezanosti, ki jo le ta prinaša.

Slika Gisele Bundchen pri dojenju http://www.dailymail.co.uk/femail/article-2522180/Gisele-Bundchen-tweets-image-breastfeeding-stylists-dance-attendance.html

article-2522180-1A08971D00000578-954_634x634

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s